Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna v obdobju odraščanja. Ob zagotavljanju ustreznega psihofizičnega razvoja, zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Zato je pomembno, da v šoli zagotovimo čim boljše pogoje za zdravo prehranjevanje.
Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1, Ur.l. RS št. 3, 11. 1. 2013) v 4. členu 6. alineje določa, da se pri organizaciji šolske prehrane upoštevajo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Gabrijelčič-Blenkuš in sod., 2005), sprejete na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje. Poleg Smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah upoštevamo še Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Hlastan Ribič in sod., 2008) ter Priročnik z merili kakovosti za javno naročanje živil v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Pograjc in sod., 2008). Dokumenti predstavljajo osnovo za zdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov ter se posodabljajo skladno z novimi strokovnimi in znanstvenimi dognanji na področju prehrane in javnega zdravja. V njih so določena merila za izbor živil, načrtovanje, sestave, količinske in normativne vrednosti ter način priprave šolske prehrane in njen časovni okvir.
V skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pri pripravi obrokov upoštevamo naslednja priporočila oz. usmeritve:
- glede energijskih in hranilnih vnosov,
- načelo pestrosti,
- glede pogostosti uživanja priporočenih živil (več sadja in zelenjave ter polnozrnatih izdelkov),
- glede uživanja odsvetovanih, hranilno revnih živil (uporavljamo malo predpripravljenih oz. gotovih jedi, saj vse sladice, svaljke, štruklje, cmoke, vshajance ipd. pripravljamo sami),
- kakovost ponudbe (učenci imajo preko celega dne na izbiro vodo – nameščen je pitnik, čaji so manj sladkani, sokovi so manj sladki, saj jih redčimo z vodo),
- glede načina priprave jedi (z uporabo konvektomata smo pri pečenju in cvrenju bistveno zmanjšali uporabo maščob),
- sezona oz. letni čas,
- kombiniranje različnih barv na krožniku,
- kulturno prehranjevanje ter odnos do hrane in
- želje učencev, seveda do te mere, da je prehrana zdravstveno ustrezna.
Strokovno spremljanje skladnosti jedilnikov in svetovanje v vzgojno–izobraževalnih zavodih redno izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Spremlja se načrtovanje jedilnikov, količinske normative obrokov, merila za izbor živil, način priprave obrokov in časovni okvir.
Na šoli deluje Skupina za prehrano, ki daje mnenja in predloge glede šolske prehrane. Skupino sestavljajo: po dva predstavnika učencev, dva predstavnika staršev, dva predstavnika zaposlenih, organizator šolske prehrane, vodja kuhinje, ravnateljica in pomočnica ravnateljice.
Učencem ponujamo malico, kosilo in popoldansko malico. Od 6:00 ure do začetka kosila imajo učenci vsak dan v jedilnici dodatno na razpolago še jabolka in kruh. Učencem z zdravstvenimi posebnostmi (alergije, intolerance…) omogočamo dietno prehrano v skladu z zdravniškimi navodili.
S 13. decembrom 2014 je pričela veljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom. Navedena uredba v 44. členu določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila ponujena končnemu potrošniku. Seznam sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti (t.i. alergeni) so navedeni v Prilogi II Uredbe 1169/2011. Z upoštevanjem navedenega morajo biti alergeni v živilih, ki se pripravljajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran, itd). Tako imamo na jedilnikih objavljenih na spletni strani šole ter na oglasni deski, označene alergene za posamezne jedi.
org. šolske prehrane
Maruša Brecelj
