V nedeljo, 21. 5. 2017, sva se učenca Ajet in jaz ter dve učiteljici že navsezgodaj zjutraj s kombijem odpravili s parkirišča Dolgi most v Ljubljani in se zapeljali do Milana v Italiji. Z nekaj vmesnimi postanki je pot hitro minila in kmalu smo prispeli na letališče. Čakal nas je dvourni let do obmorskega mesta Gdansk na severu Poljske. Ko smo prispeli, nas je tam že čakal prevoz do mesta Slupsk, kjer sta ostali učiteljici, Ajet in jaz pa sva se odpeljala k družinam v vasi Siemianice nedaleč stran.
Naslednji dan smo bili v šoli že ob 8. uri. Sprejeli so nas s kratkim kulturnim programom, nato pa se je vsaka šola še posebej predstavila. Sledila je predstavitev kemijskih in fizikalnih poskusov in ogled šole, nato pa še nekaj družabnih aktivnosti. V šoli so nam postregli s tradicionalno poljsko hrano in sladkimi dobrotami. Sledila je delavnica, v kateri smo se pogovarjali o različnih vedenjskih predsodkih. Popoldne smo preživeli v krogu svoje gostujoče družine. Nekaj večerov smo preživeli tudi skupaj z ostalimi družinami. Takrat smo se družili ob ognju in pekli poljske klobase. Nekajkrat pa smo odšli tudi v mesto.
V torek smo nadaljevali z delavnico o vedenjskih stereotipih, izdelovali grafite in se učili poljskega plesa. Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali v narodni park, kjer smo preživeli kar nekaj ur. Na obali Baltskega morja smo igrali odbojko, se družili in zabavali. Sledila je večerja v restavraciji, kjer smo poskusili tradicionalno poljsko hrano, in vrnitev v Siemianice.
Naslednja dva dni smo imeli v gledališču delavnice na temo vedenjskih stereotipov. Izdelovali smo različne stvari iz rjuh (lutke, predmete), nastopali, se učili rapanja … Zvečer smo vsi skupaj odšli na bowling, potem pa še na igrišče, kjer smo se družili ob ognju.
Zadnji dan smo si ogledali center za mlade v mestu Ustka, ki se nahaja ob morju. Tam smo ustvarjali grafite svojih imen in barvali podobe iz morja. Imeli smo tudi kosilo v prijetni morski restavraciji. Po kosilu smo imeli čas, da si ogledamo mesto, gremo na sladoled in kupimo spominke. Zvečer smo imeli poslovilno večerjo, kjer smo se v upanju, da se še kdaj vidimo, poslovili od novih prijateljev.
V soboto smo stežka odšli s Poljske. Težko smo se ločili od vseh novih prijateljev in dogodivščin. V času našega bivanja na Poljskem smo imeli prelepo vreme, malce nezdravo, a okusno hrano in veliko zabave. Seveda smo se tudi veliko naučili. Nikoli ne bom pozabila teh dobrih ljudi, prelepe zelene narave in svežega zraka ob morju.
Neža Ilovar, 8. c
